martedì 25 settembre 2007

OMELIA DI MONS. ANDRÉS STANOVNIK

La celebrazione del 4 centenario della presenza cappuccina in Slovenia (Celje, 22 settembre)

Dragi bratje in sestre, dovolite, da tudi jaz pozdravim najprvo generalnega vikarja, ki je med nami, g. Kužnika, tudi stolnega župnika g. Jezernika. Veseli smo, da je med nami tudi vrhovni svetovalec kapucinske province br. Jure Šarčević, dragi provincial sosednje province, hrvaške province br. Ivica in sobratje, ki ste prišli z njim, pozdravljen brat Primož Kovač, provincial kapucinske slovenske province, pozdravljeni sobratje, bratje in sestre!

Zbrali smo se k praznovanju, s katerim se spominjamo štiristoletnice prihoda prvih kapucinov v te kraje. Najprej se želim bratu Primožu Kovaču zahvaliti za vabilo, da smem danes maševati s sobrati kapucini in z Vami vsemi, ljubitelji duhovnosti sv. Frančiška in sv. Klare.

Kakor smo v uvodu pravkar slišali: lani ste na današnji dan, na praznik našega svetega brata patra Pija, slovesno odprli jubilejno leto, v katerem ste se zahvaljevali za navzočnost in usmiljeno delovanje Boga v neštetih bratih, ki so delovali v teh štirih stoletjih. V tem letu Božje milosti ste Boga hvalili za dar poklica, da lahko živite kot mali bratje in da svetu lahko pokažete poslanstvo, kako uresničevati bratsko življenje in spoštovanje stvarstva.

Jubilejno leto, ki ga danes slavnostno sklepamo, je prav tako pripomoglo h globoki duhovni prenovi celotnega kapucinskega bratstva v tej provinci, da bi mogli živeti v popolni predanosti Bogu, Cerkvi in ljudem, kot je to storil pater Pij.

Osebna in občestvena zgodovina pridobita na smislu, če naše življenje darežljivo podarimo Bogu, Cerkvi in ljudem. Vse to smo – ali ste - prepoznavali in radostno praznovali skozi celo leto z romanji, duhovnimi vajami, študijskimi dnevi, premišljevanji in molitvami ter ljudskimi misijoni, pri katerih je dejavno sodelovala vsa frančiškova družina: posvečeni bratje in sestre, svetni red, frančiškova mladina, prijatelji in prijateljice ljubitelji svetega Frančiška in svete Klare, ki so se v tem jubilejnem letu zbirali pri različnih dejavnostih. V teh izkušnjah so lahko vsi doživljali del veselja, ki je napajalo svetega Frančiška Asiškega, mater Klaro in patra Pija, ko so, polni radosti, vzklikali: »Moj Bog in moje Vse«.

To jubilejno leto je bilo nov klic Gospoda, da se mu še bolj približamo in okusimo, kako dobro je živeti v Njegovi pričujočnosti in gojiti Njegovo prijateljstvo.

Božji služabnik Janez Pavel II. nas je ob začetku novega tisočletja povabil, naj upremo pogled v Kristusa in hodimo za njim. To povabilo povzema tudi sveti oče Benedikt XVI. in nas spodbuja, naj se ne bojimo Kristusa, saj nam ničesar ne vzame, da pa nam vse.

Bratje in sestre, sinovi Frančiška in Klare, navdihnjeni po njunem življenjskem zgledu smo poklicani, da usmerimo naš pogled v Kristusa in hodimo za njim; se opogumimo, da bi globlje doživeli prijateljstvo z Njim ter živeli po Njem, z Njim in v Njem. V tem temelji modrost evangelija, modrost, ki je bila prikrita modrim in razumnim, ter razodeta ubogim. Pristna izkušnja srečanja s Kristusom nas nikdar ne pelje v intimnost, ki se zapira sama vase. Nasprotno, znak verodostojnosti te izkušnje se pokaže takrat, ko se to srečanje spremeni v poslanstvo. Veselo radovanje, ki ga v Jezusu povzroči njegov stik z Očetom: »Slavim te Oče, gospod nebes in zemlje«, se takoj odpre usmiljenosti in misijonu: »Pridite k meni vsi ki ste obteženi, in jaz vas bom tolažil.«

Jubilej, čas veselja in slave zaradi čudovitih del, ki jih je Bog Oče preko bratov storil v štirih stoletjih zgodovine, se mora sedaj spremeniti v prenovljeno in gorečo misijonsko pot.

Kapucinsko bratstvo slovenske province, prenovljeno zaradi jubileja, je poziv za vsakega brata predvsem kot kraj srečanja z Gospodom, da bi z Njim lahko gojil globoko prijateljstvo.

Razsvetljuje nas zgled patra Pija, človeka, vkoreninjenega ob vznožju križa, ki je nekoč slišal iz ust Božjega Učenika, da je to tisti kraj kjer se učimo ljubiti.

Bratstvo kapucinskih Bratov, ki se učijo ljubiti ob vznožju Križanega, tako postane kraj misijona, kjer možje in žene, otroci in mladi lahko slišijo usmiljeno povabilo Gospoda, ki jih vabi na srečanje z Njim, da bi v Njem našli olajšanje svojih muk in težav.

Zato bratje kapucini želijo biti pred življenjem brez smisla, upanja in Boga, ki se danes vedno bolj razširja, žive priče navzočnosti, Božje navzočnosti. Kapucinski brat, pred neustavljivo tekmo po čim večjem imetju in individualizmom, premišljuje Jezusa in se uči od Njega, da si življenje pridobimo tako, da ga podarimo, in da se to življenje poglablja in razvija samo v bratskem občestvu ter v solidarnem delovanju z ubogimi.

Potem, ko je slišal Jezusove besede: »Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju« (Jn 10,10); in ob spoznanju, da je samo Gospod izvir in gospodar življenja, in da je človeško bitje njegova živa podoba, se kapucinski brat obvezuje, da se bo z vsemi svojimi močmi boril proti kakršni koli obliki zapostavljanja in izkoriščanja človeškega življenja, s tem, da se bo vedno postavil na stran najšibkejših in najbolj zapuščenih v družbi.

Danes slovesno sklepamo Jubilej, čas milosti in blagoslova za slovensko kapucinsko provinco, in čas globoke duhovne prenove bratov, in tudi številnih prijateljev in prijateljic, ki z njimi delijo evangeljsko pot Frančiška in Klare, patra Pija ter tolikih bratov in sester, ki so živeli pred nami in nas sedaj spremljajo iz nebes.

Ob sklepu Jubileja z obnovljenim upanjem in veseljem v Gospodu Jezusu, najvišjem in popolnem Dobrem, z gorečo molitvijo za dobre družine in duhovne poklice, sprejemamo odločitev, da mu bomo sledili in da bomo Njegove priče vse do konca naši dni. Amen.

lunedì 24 settembre 2007

400 ANNI DEI CAPPUCCINI SLOVENI NELLE PAROLE E IMMAGINI

Il giorno 22 settembre dell’a.c. a Celje (prov. Slovena), con una solenne celebrazione liturgica, si è concluso l’Anno giubilare – 400 anni della presenza dei Cappuccini in Slovenia.
Per ricordare e celebrare questa grande ricorrenza dell’arrivo dei primi cappuccini in Slovenia i nostri fratelli hanno promosso una serie di iniziative ed eventi. Ecco alcuni: l’anno giubilare è stato aperto a Škofja Loka, un anno fa nella festa di san Pio da Pietrelcina con la solenne celebrazione eucaristica presieduta dal mons. Alojz Uran arcivescovo di Ljubljana.
Per mantenere un contatto vivo con la nostra storia sono stati organizzati i pellegrinaggi a Vienna (Marco d’Avviano), a Padova (Leopoldo Mandić) e a san Giovanni Rotondo (Pio da Pietrelcina); gli esercizi spirituali, di taglio biblico, ha tenuto fra Fernadno Ventura (Portogallo) per tutti i frati della Provincia.
La missione popolare, trasmessa per la Radio Cattolica – Ognjišče, ha coinvolto grande numero dei frati della Provincia impegnati per una intera settimana nella diffusione del Vangelo tramite la
Radio. In tale modo i Cappuccini hanno potuto raggiungere moltissimi cristiani aperti al messaggio cristiano.
Per commemorare il grande giubileo il Ministro generale del nostro Ordine, fra Mauro J., accompagnato dal Definitore generale dell’area,. nel mese di maggio ha visitato tutte le fraternità di Slovenia. Il festival dei giovani, che vivono intorno alle nostre fraternità, tenutosi questi giorni Vipavski Križ non è ultima iniziativa, per coinvolgere i giovani nel giubileo della Provincia.
Alla solenne liturgia di chiusura dell’anno giubilare a Celje ha presieduto nostro fratello, mons. Andres Stanovnik, vescovo di Argentina (diocesi di Riconquista) di origine Slovena. Alla celebrazione eucaristica hanno partecipato molti frati della Provincia Slovena, il Ministro provinciale fra Ivica Petanjak della vicina provincia Croata con un bel gruppo di frati venuti da tre conventi e Definitore generale della Conferenza CECOC alla quale appartiene provincia Slovena.Le celebrazioni del quarto centenario dei cappuccini Sloveni sono finite, ma gli eventi e varie iniziative continuano dando così uno slancio per una ripresa e rinnovamento della vita Cappuccina in Slovenia.



sabato 1 settembre 2007

Morto fr. Zdenko Tomislav Tenšek

Fr. Zdenko Tomislav Tenšek, membro della Provincia Cappuccina croata, colpito da un forte attacco cardiaco è morto improvvisamente questa mattina (31 agosto) nel convento cappuccino a Zagreb-Dubrava. Fr. Zdenko era nato 1943 a Zadravec a Hrvatsko Zagorje (Croazia). 1960 entra nel noviziato a Vipavski Križ; nel 1967 fa la professione solenne. Diventa sacerdote 1969. e poi continua gli studi a Strasburgo (Francia) dove nel 1971 ottiene la licenza in teologia. Dal 1977 al 1981 studia alla Gregorina a Roma dove ottiene la laurea in teologia. Nella sua provincia ha svolto vari incarichi ed uffici: professore di religione al Seminario serafico dei cappuccini a Osijek; segretario provinciale, ministro provinciale (dal 1982 – 1988); guardiano; formatore dei postnovizi; più volte definitore provinciale e vicario provinciale; presidente della Conferenza CECOC (1985 – 1988); più volte presidente dell’Istituto per la teologia dei laici presso l’Univesità di Zagreb; giudice delegato nella causa del Servo di Dio fr. Ante Antić; membro del Consiglio per la dottrina della fede presso la Conferenza episcopale Croata; professore alla Facoltà teologica di Zagreb di cui era anche il decano negli ultimi anni. Ha pubblicato più di 20 libri e tantissimi articoli di carattere teologico-spirituale; ha collaborato in varie riviste e pubblicazioni di carattere religioso internazionale.
Dal 1988-1994 era membro dell’Ufficio di ricerca e di riflessione presso la nostra Curia generale; Nel 1998 membro della Commissione preparatorio del Capitolo generale del 2000 e poi nel 2002 membro del Gruppo di lavoro per la preparazione del VII CPO.
Fr. Zdenko era conosciuto come convinto promotore dell’ ecumenismo tra i cristiani. Colpito da un attacco cardiaco è morto mentre si preparava per prendere attivamente parte ad un Incontro ecumenico in Romania (dal 4 al 9 settembre prossimo). Dopo la morte del suo maestro fr. Tomislav Šagi-Bunić (1999) fra Zdenko ha lavorato molto per la promozione della “civiltà dell’amore” di cui Šagi-Bunić era pioniere in Croazia. Ha svolto varie attività apostolico-pastorali tenendo varie missioni popolari (più di 20) e moltissimi corsi di esercizi spirituali ai religiosi e le religiose di vari paesi, ecc.
Fr. Zdenko Tomislav Tenšek era un uomo e frate molto semplice e amabile. I suoi colleghi cappuccini lo amavano chiamare “mali” il piccolo-minore, ma in realtà lui era grande. Fedele alla sua vocazione cappuccina; laborioso e attivo, molto fraterno e stimato come religioso e come professore. Amava la musica e il canto. Nella chiesa cappuccina a Zagreb Dubrava e nella sua fraternità cappuccina sempre cercava di cantare i canti e le lodi a Dio per i suoi benefici. Che il Signore lo accolga nel suo regno con canti di gioia.
Grazie, Zdenko, per il tuo esempio straordinario di vita fraterna, di amicizia e di grande impegno apostolico!
I funerali di fr. Zdenko si svolgeranno giovedì prossimo 6 settembre nella tomba dei Frati cappuccini di Mirogoj (Zagreb) e saranno presieduti dal cardinale Josip Bozanić, arcivescovo di Zagreb.