La celebrazione del 4 centenario della presenza cappuccina in Slovenia (Celje, 22 settembre)Zbrali smo se k praznovanju, s katerim se spominjamo štiristoletnice prihoda prvih kapucinov v te kraje. Najprej se želim bratu Primožu Kovaču zahvaliti za vabilo, da smem danes maševati s sobrati kapucini in z Vami vsemi, ljubitelji duhovnosti sv. Frančiška in sv. Klare.
Kakor smo v uvodu pravkar slišali: lani ste na današnji dan, na praznik našega svetega brata patra Pija, slovesno odprli jubilejno leto, v katerem ste se zahvaljevali za navzočnost in usmiljeno delovanje Boga v neštetih bratih, ki so delovali v teh štirih stoletjih. V tem letu Božje milosti ste Boga hvalili za dar poklica, da lahko živite kot mali bratje in da svetu lahko pokažete poslanstvo, kako uresničevati bratsko življenje in spoštovanje stvarstva.
Jubilejno leto, ki ga danes slavnostno sklepamo, je prav tako pripomoglo h globoki duhovni prenovi celotnega kapucinskega bratstva v tej provinci, da bi mogli živeti v popolni predanosti Bogu, Cerkvi in ljudem, kot je to storil pater Pij.
Osebna in občestvena zgodovina pridobita na smislu, če naše življenje darežljivo podarimo Bogu, Cerkvi in ljudem. Vse to smo – ali ste - prepoznavali in radostno praznovali skozi celo leto z romanji, duhovnimi vajami, študijskimi dnevi, premišljevanji in molitvami ter ljudskimi misijoni, pri katerih je dejavno sodelovala vsa frančiškova družina: posvečeni bratje in sestre, svetni red, frančiškova mladina, prijatelji in prijateljice ljubitelji svetega Frančiška in svete Klare, ki so se v tem jubilejnem letu zbirali pri različnih dejavnostih. V teh izkušnjah so lahko vsi doživljali del veselja, ki je napajalo svetega Frančiška Asiškega, mater Klaro in patra Pija, ko so, polni radosti, vzklikali: »Moj Bog in moje Vse«.
To jubilejno leto je bilo nov klic Gospoda, da se mu še bolj približamo in okusimo, kako dobro je živeti v Njegovi pričujočnosti in gojiti Njegovo prijateljstvo.
Božji služabnik Janez Pavel II. nas je ob začetku novega tisočletja povabil, naj upremo pogled v Kristusa in hodimo za njim. To povabilo povzema tudi sveti oče Benedikt XVI. in nas spodbuja, naj se ne bojimo Kristusa, saj nam ničesar ne vzame, da pa nam vse.
Bratje in sestre, sinovi Frančiška in Klare, navdihnjeni po njunem življenjskem zgledu smo poklicani, da usmerimo naš pogled v Kristusa in hodimo za njim; se opogumimo, da bi globlje doživeli prijateljstvo z Njim ter živeli po Njem, z Njim in v Njem. V tem temelji modrost evangelija, modrost, ki je bila prikrita modrim in razumnim, ter razodeta ubogim. Pristna izkušnja srečanja s Kristusom nas nikdar ne pelje v intimnost, ki se zapira sama vase. Nasprotno, znak verodostojnosti te izkušnje se pokaže takrat, ko se to srečanje spremeni v poslanstvo. Veselo radovanje, ki ga v Jezusu povzroči njegov stik z Očetom: »Slavim te Oče, gospod nebes in zemlje«, se takoj odpre usmiljenosti in misijonu: »Pridite k meni vsi ki ste obteženi, in jaz vas bom tolažil.«
Jubilej, čas veselja in slave zaradi čudovitih del, ki jih je Bog Oče preko bratov storil v štirih stoletjih zgodovine, se mora sedaj spremeniti v prenovljeno in gorečo misijonsko pot.
Kapucinsko bratstvo slovenske province, prenovljeno zaradi jubileja, je poziv za vsakega brata predvsem kot kraj srečanja z Gospodom, da bi z Njim lahko gojil globoko prijateljstvo.
Razsvetljuje nas zgled patra Pija, človeka, vkoreninjenega ob vznožju križa, ki je nekoč slišal iz ust Božjega Učenika, da je to tisti kraj kjer se učimo ljubiti.
Bratstvo kapucinskih Bratov, ki se učijo ljubiti ob vznožju Križanega, tako postane kraj misijona, kjer možje in žene, otroci in mladi lahko slišijo usmiljeno povabilo Gospoda, ki jih vabi na srečanje z Njim, da bi v Njem našli olajšanje svojih muk in težav.
Zato bratje kapucini želijo biti pred življenjem brez smisla, upanja in Boga, ki se danes vedno bolj razširja, žive priče navzočnosti, Božje navzočnosti. Kapucinski brat, pred neustavljivo tekmo po čim večjem imetju in individualizmom, premišljuje Jezusa in se uči od Njega, da si življenje pridobimo tako, da ga podarimo, in da se to življenje poglablja in razvija samo v bratskem občestvu ter v solidarnem delovanju z ubogimi.
Potem, ko je slišal Jezusove besede: »Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju« (Jn 10,10); in ob spoznanju, da je samo Gospod izvir in gospodar življenja, in da je človeško bitje njegova živa podoba, se kapucinski brat obvezuje, da se bo z vsemi svojimi močmi boril proti kakršni koli obliki zapostavljanja in izkoriščanja človeškega življenja, s tem, da se bo vedno postavil na stran najšibkejših in najbolj zapuščenih v družbi.
Danes slovesno sklepamo Jubilej, čas milosti in blagoslova za slovensko kapucinsko provinco, in čas globoke duhovne prenove bratov, in tudi številnih prijateljev in prijateljic, ki z njimi delijo evangeljsko pot Frančiška in Klare, patra Pija ter tolikih bratov in sester, ki so živeli pred nami in nas sedaj spremljajo iz nebes.
Ob sklepu Jubileja z obnovljenim upanjem in veseljem v Gospodu Jezusu, najvišjem in popolnem Dobrem, z gorečo molitvijo za dobre družine in duhovne poklice, sprejemamo odločitev, da mu bomo sledili in da bomo Njegove priče vse do konca naši dni. Amen.
